Civilna druzba v Sloveniji?!

Neomejena gospodarska rast na planetu z omejenimi viri in izcrpanim okoljem, politika, ki vzpodbuja sirjenje prostega trga brez ovir za trgovanje z vsem in proti vsem, ne glede na potrebe ljudi in okolja, gospodarska globalizacija, ki prenasa moc odlocanja o svoji prihodnosti in prezivetju iz ljudi, skupnosti in vlad na globalne financne trge in multikorporacijske in multilateralne upravne odbore (spomnimo se lanske zmehiske krizez) ….. so ozavestili civilne druzbe sveta in se posebej tiste posameznike, ki jim je mar, k odlocnejsemu posredovanju.

Zavest, da lahko demokracija deluje le ob nenehnem in ponavljajocem se sodelovanju drzavljanov in da demokraticne volitve in tako izvoljena vlada in parlament, neodvisno sodstvo in vse druzbene institucije same po sebi se ne zagotavljajo demokracije in demokraticne druzbe, postaja v letih iztekajocega se tisocletja ponoven izziv, tudi za dezele z dolgo demokraticno tradicijo.

Demokracijo je potrebno nenehno ustvarjati z neposrednim sodelovanjem ljudi.

Ker je to sodelovanje celo v dezelah zzahodne demokracijez zelo oslabljeno, predstavlja pomemben del izziva ozavescanje ljudi, da lahko sami povzrocijo spremembe, da lahko ponovno dobijo nadzor nad odlocitvami in dejavnostmi javnih institucij in da lahko zahtevajo, naj te sluzijo namenu, zaradi katerega sploh so – ljudem. Vsekakor je pomembna seznanjenost javnosti z vzroki za slabsajoce se socialno stanje in stanje okolja, vendar je zelo pomembna tudi ozavescenost o moci javnosti za uveljavljanje konstruktivnih sprememb, sprememb, ki lahko spremenijo nacin zivljenja.

Nevladne organizacije – ovira ?!

Eno izmed ovir pri uveljavljanju volje ljudi predstavlja prominentnost tako imenovanih nevladnih organizacij (NVO). Glede na to, da sam prihajam iz nevladne organizacije, se zdi zgornja ugotovitev morda presenetljiva – in vendar je v njej nekaj resnice.

NVO so si v zadnjih letih pridobile sloves in status avantgarde demokratizacijskih sprememb. Nekatere so si ga priborile z vztrajno borbo za uveljavljanje nacel drugacne druzbe – vendar ne vse. Danes se srecujemo z retoriko vecjega soodlocanja ljudi, vecjega upostevanja njihove volje, vendar so redke NVO, ki to tudi v praksi uveljavljajo. Sluzimo za storitvene in financne posrednike med donatorji in zklientnoz druzbo, ljudmi. Nas obstoj je odvisen od zdobrihz odnosov z nasimi donatorji, ki se jih ne drznemo uzaliti in od ohranjanja odvisnosti nasih zklientovz- ljudi. V tej vlogi v resnici vzpodbujamo simptome propadajoce prakse sodobnih upravljalskih mehanizmov – pozabljamo pa na svoj izvor.

Z nekriticnim zapadanjem v odvisnost povzrocajoc odnos postajajo NVO ovira za udelezbo javnosti v ustvarjanju in udejanjanju sprememb. Postanejo neke vrste bancna ekspozitura – institucija, ki ni znana niti po druzbenem aktivizmu niti po pretirani skrbi za dobro drugih in okolja. Tudi o tem odnosu si moramo vedno znova izprasevati vest do mere, kjer postanemo ovira.

Tisto, kar loci NVO od politicnih strank, gospodarskih in financnih lobijev, raznih sindikatov… je ravno nesposobnost slednjih, da zagotovijo tisto stopnjo demokracije, ki bi druzbi in ljudem, ki v njej zivijo, omogocili soodlocanje in sooblikovanje zivljenjskih pogojev – so okostenele in odzivne v ljudem nedostopnih sferah. Inkluzivnost za voljo zmalegaz cloveka, ki mu uradna zdemokracijaz ne zagotavlja moznosti soodlocanja, je torej zascitni znak civilne druzbe in NVO so samo ena njenih institucij. Celovitost v zastopanju najsirsega aspekta druzbenih interesov nasproti partikularnosti in elitarizmu lobisticne partitokracije, ki se skriva za parlamentarno demokracijo in trznim gospodarstvom, je porok in edina mozna pot k trajnosti1 in spremembam, ki jih ta uvaja.

Ne smemo postati obliz za slabo vest vlade ali scit in argument, za katerega se vladajoci mehanizmi skrijejo in kazejo nanj, ces, kako omogocajo sodelovanje ljudi v “”procesu odlocanja”” . V pasti kupljenega sodelovanja pa prelagajo odgovornost za svoje resitve tudi na ramena NVO in s tako zavarovanim hrbtom krepijo svojo podobo demokraticnosti. V bistvu pa izvajajo zsvojoz, tako se bolj nedostopno politiko, mimo ljudi in potreb okolja. Kaksna je nasa cena – kje je nasa vest?

Nacini financiranja slovenskih NVO in iz njih izhajajoca verodostojnost “”nosilcev interesa””, ki ni prepuscena milosti (slabi vesti?) vsakokratnih oblastnikov, so zato eno bistvenih vprasanj nasega delovanja.

Civilna druzba in glas ljudi

Dostikrat si laskamo, ko govorimo o NVO kot o transformacijskem gibanju, ki prinasa spremembe. Zaradi zgoraj navedenih razlogov je to mnogokrat le malenkost vec kot lastna hvala. Gibanje, ki udejanja spremembe za dobrobit celote(!), zahteva vec kot mu slovenske NVO lahko ta hip ponudimo – enotnost namena, predanost vsebini temeljnih sprememb v druzbi in njihovo izvajanje – aktivizem. In vse tri pri slovenskih NVO tezko najdemo skupaj.

Namen je glas ljudi, ki zahteva spremembe po uravnotezenosti, socialni pravicnosti in skrbi za soljudi in druga bitja. Glas ljudi je tisti, ki bo prinesel spremembe – ne glas od donatorjev odvisnih servisnih organizacij. Vecja vkljucenost ljudi v delo in prizadevanja NVO, ki je lahko le posledica boljse informiranosti javnosti, vec posluha za zahteve in potrebe socialnega in naravnega okolja, v katerem delujejo ter vecja medsebojna povezanost in sodelovanje – to naj bi bile smernice nevladnega delovanja “”iz in za ljudi””.

Kakrsnakoli sprememba v tako kompleksnem sistemu kot je druzba, se odrazi v vsemogocih povezavah in posledicah, ki so lahko popolnoma nasprotne namenu spremembe. Ugotovitev vzrocne prepletenosti z razlicno stopnjo odziva, celovitost vseh organizmov in tudi druzbe, nam je lahko inspiracija in vodilo pri iskanju in uveljavljanju resitev in nacel, ki bodo druzbi omogocile odzivanje na probleme, ki jih je povzrocila sama sebi.

Tem vodilom (vsebini) ze skoraj sedem let pravijo nacela trajnostne druzbe2 . Znana so po svoji celovitosti in splosnosti, ki sta vodilo in vzpodbuda za iskanje konkretnih resitev v praksi.

Slovenske NVO smo v okviru projekta Agenda 21 za Slovenijo to vzpodbudo ze zacele prilagajati in uporabljati za iskanje resitev lokalnih problemov, ki naso druzbo locijo od trajnostne. Namen projekta je vzpodbuditi javno razpravo o nacinu doseganja trajnostnega razvoja v Sloveniji. Njegov potek (aktivizem) smo si zamislili ze pred dobrimi osmimi meseci, ko naj bi delovna skupina NVO za okolje in naravo okvirni program, Agendo 21 za Slovenijo – prispevek NVO, razdelala v programe in akcijske nacrte za posamezna podrocja…

Kako dalec smo? Na nas je, da delovna skupina NVO za okolje in naravo zacne z delom in ozivi projekt. ^as je, da ga udejanimo – nihce drug ga ne bo namesto nas.

Trajnost ?!

Koraki v smeri trajnostne cloveske skupnosti zahtevajo dosti vec kot le nekaj lepotnih popravkov na robnih parametrih gospodarstva in morda nekaj drobtinic za investicije v trajnostne tehnologije. Korak v smeri trajnostne druzbe pomeni ustvarjanje taksnega modela ekonomskih institucij in upravljalske prakse, ki ukoreninjajo gospodarsko moc v skupnosti in dosegajo znatno stopnjo pravicnosti v porazdelitvi moci v druzbi.

Pomeni tudi prevrednotenje vrednostnih temeljev cloveskih druzb, ki naj ponovno vzpostavijo prevlado duhovnih nad financnimi vrednotami in ki naj ponovno odkrijejo globoko duhovno povezanost vsega zivega Lahko smo skoraj prepricani, da je vsak pristop k resevanju problemov trajnosti, ki pristopa k problemu kot k investicijskemu problemu in predpostavlja kot kljuc za njegovo resitev ztrzne silez, ki da bodo same poskrbele za njegovo resitev – zgresen.

Dominantne institucije nase druzbe so zaradi svojega imperativa moci oslepljene za globljo realnost ztrajnostnez krize. Dokler ta oslepljenost ne mine, se ni nadejati, da nas lahko pripeljaejo iz krize. Edino upanje je delovanje informiranih in ozavescenih ljudi.

Delovanje, ki izvira iz rastocega notranjega znanja in duhovne ozavescenosti vsakega posameznika in zamenjuje delovanje iz financne kalkulacije in koristoljubja, z delovanjem iz duha skupnosti, je tisto, ki tece iz jedra transformacijskega procesa. Dokler ta ozavescenost se raste, je morda nasa najpomembnejsa naloga vzpodbujati drug drugega k veri v lastno notranje prepoznanje in k pogumu, da ga zivimo.

In samo, ce bomo znali premagati medsebojna nesoglasja in drobljenje, podzgano z osebnimi interesi in demonstrirati moc konstruktivnega konsenza, smo vredni, da postanemo – nosilci sprememb.

About

Your email will not be published. Name and Email fields are required.