Franci Rozman se je rodil leta 1949 v vasici Brezje pri Trzicu na pobocju Dobrce

“Osredotociva se na en sam atom.

Ker poznava maso atoma, lahko izracunava energijo, ki izhaja iz njegove mase. Energijo, ki pripada temu atomu, v mislih uporabiva za razbitje tega atomskega jedra.

Mogoce se masa atoma in njegova negativna potencialna energija ne razlikujeta veliko? Mogoce se energija, izhajajoca iz mase atomskega jedra, in negativna potencialna energija, s katero je to jedro povezano, iznicita ze v okviru posameznega atoma. To bi pomenilo, da vsak atom zase lahko razpade v nic?

Kot vem, fiziki se ne obvladujejo preoblikovanja atomskih jeder. Iz atomskega jedra fiziki se ne znajo izlocati protonov in nevtronov.

Ali ne moreva opaziti nobene oblike preoblikovanja atomskih jeder?

Preprost primer preoblikovanja atomskih jeder se dogodi v vodikovi bombi, ki sva jo omenjala, pa se tu so imeli fiziki kar nekaj tezav, preden so jo razvili. Dokler fiziki ne bodo sposobni sestaviti ali razstaviti atomskega jedra, tudi najbrz ne bodo sposobni ugotoviti energetske bilance posameznega atoma.

Ali je atomskemu jedru sploh mozno izmeriti ali kako drugace oceniti negativno potencialno energijo, s katero je povezano.

Atomska jedra razlicnih snovi so razlicna, zato imajo razlicna jedra razlicno maso, pa tudi njihova povezava temelji na razlicni negativni potencialni energiji.

Tezja atomska jedra imajo vec negativne potencialne energije ze zaradi tega, ker imajo vecje stevilo nevtronov in protonov in vsakega od njih bi pri razbijanju jedra morali odstraniti oziroma izlociti.

Atomi razlicnih snovi imajo verjetno tudi razlicno razmerje med pozitivno energijo, izhajajoco iz mase atoma, in negativno potencialno energijo, izhajajoco iz povezanosti atomskega jedra.

Atomi nekaterih snovi imajo lahko vec energije shranjene v masi kot negativne potencialne energije, atomi drugih snovi imajo mogoce celo vec negativne potencialne energije v primerjavi s pozitivno energijo, izhajajoco iz mase njihovega jedra.

Tudi sam domnevam, da se bilanca energij na posameznem atomu ne iznici. Povezava atomov v molekule, privlacnost nebesnih teles vkljucno s crnimi luknjami in se marsikaj je povezano na osnovi negativne potencialne energije. Domnevam, da lahko obstaja izenacenje energij kvecjemu na nivoju celotnega vesolja.

Imam idejo. Izmisliva si hipoteticni atom, ki naj ima energetsko bilanco enako nic. Tak hipoteticni atom torej lahko razgradiva v nic, iz tega nica pa ponovno ustvariva atom. Taksen miselni poskus nama lahko poglobi predstavo o tem, kako je mozno ustvariti materijo brez zacetne materije.

Najin hipoteticni atom naj ima neko, nama zaenkrat nepoznano stevilo nevtronov in podobno stevilo protonov.

Ali je to lahko atom helija?

Midva ne veva, koliko protonov in nevtronov ima taksno atomsko jedro, katerega energijska bilanca bi bila enaka nic, kar pa za najin poskus niti ni pomembno. Poskus lahko ponoviva tudi za taksen atom, za katerega ne poznava stevila nevtronov in protonov.

Atomsko jedro ima neko maso in iz te mase izhajajoco energijo, ki je enaka mc2 . “”m”” je masa atomskega jedra, “”c”” pa svetlobna hitrost.

Atomsko jedro pa ima tudi negativno potencialno energijo, s katero je to jedro povezano v trdno celoto. Ce hoceva atomsko jedro razstaviti, to je jedru odvzeti vsaj en proton, morava temu protonu dovesti nekaj energije.

Napraviva podobno, kot sva napravila pri gori, ki sva jo dvigovala iz crne luknje. V mislih dvigujva proton iz atomskega jedra, energijo za dvigovanje tega protona pa vzemiva kar iz mase tega protona.

Tu bodo najine predstave malo tezje. Proton ima doloceno maso in ga ne moreva postopoma, po delih spreminjati v energijo. Proton se verjetno v energijo lahko spremeni le naenkrat.

Za najino razmisljanje sam postopek spremembe protona v energijo najbrz ni pomemben.

Pomembno je, da lahko uporabimo za izlocanje protona iz atomskega jedra energijo, ki jo dobimo ob pretvorbi mase protona v energijo.

Stvar postaja jasna. Ob izlocitvi naslednjega protona bomo porabili se nekaj energije in po vsaki izlocitvi se nekaj. Stvar bo zakljucena ob locitvi zadnjih dveh protonov ali nevtronov.

Ce si zamisliva hipoteticen atom z energetsko bilanco nic, nama po locitvi vseh protonov in nevtronov iz jedra ne bo ostalo nic. Protone in nevtrone jedra sva spremenila v energijo. Vso dobljeno energijo pa sva porabila za razbijanje tega atomskega jedra.

Ce obstaja moznost razgradnje takega atoma v nic, mora obstajati tudi obraten postopek, ki omogoca iz nic ustvariti atom.

Tako je. Zamisliva si neko atomsko jedro in nevezan proton. Omogociva protonu, da se poveze z jedrom. Padec protona na jedro bo povzrocilo zmanjsanje njegove potencialne energije, ki jo bo proton na nek nacin oddal. To energijo v mislih lahko spremeniva v maso novega protona, ki mu ponovno omogociva zdruzitev s tem jedrom. Kot vidis se nama lahko povecuje masa jedra iz nic, brez dodajanja neke mase od drugod.

Ceprav si ne predstavljava vseh mehanizmov nastajanja atoma, lahko predpostaviva, da se postopek nastajanja atoma lahko zacne tudi iz nic in iz nic nastane najin hipoteticni atom z energijsko bilanco nic. Iz nica torej lahko ustvariva atom.

V stvarstvu atomi v splosnem verjetno nimajo energetske bilance nic. Pretvorba nica v atom dolocene snovi pri nekaterih vrstah atomov zahteva nekaj dovedene energije od drugod, mogoce v obliki fotona, kadar je energijska bilanca nekega atoma pozitivna. Pri atomih drugih snovi, pa atom ob nastanku mogoce celo odda nekaj energije, kadar je negativna njegova energija.

Ob nastajanju materije se je verjetno dogajala pestra izmenjava energije med enimi in drugimi vrstami atomov.

Seveda pa ta izmenjava energije se vedno dovoljuje nicno energetsko bilanco celotnega vesolja.

Nacin vecanja ali manjsanja stevila protonov in nevtronov v stvarstvu mi postaja jasen, se vedno pa nimam predstave, kako bi lahko nastalo prvo atomsko jedro stvarstva.

Na vprasanje, kako je nastalo prvo atomsko jedro, verjetno ne bova nasla odgovora. Najina predstava o mehanizmih delovanja atoma je preskromna. Lahko pa si poskusava zamisliti neke zelo preproste nacine dogajanja v atomskem jedru z namenom, da ugotoviva, ali bi atomsko jedro sploh lahko nastalo iz nic.

Vedenje, ali iz nic sploh lahko nastane prvo atomsko jedro, mi popolnoma zadostuje. Nacin nastanka atomskega jedra mi je manj pomemben.

Za najin naslednji miselni poskus si zamisliva taksne konstante naravoslovnih zakonitosti, da bo jedro “”vodikovega”” atoma (en proton in en nevtron) povezano z enako negativno potencialno energijo, kot je energija, izhajajoca iz mase nevtrona in protona v tem atomskem jedru.

V tem miselnem poskusu predpostaviva tudi, da proton in nevtron lahko nastajata postopoma, da se njuna masa lahko spreminja zvezno.

Predpostavke verjetno ne sovpadajo z zakonitostmi nasega vesolja. To niti ni zelo pomembno. Nama bo v najinem miselnem poskusu pac nastalo neko drugo vesolje z drugimi, vendar podobnimi zakonitostmi. pomembneje se mi zdi to, da se na podrocju dogajanja v atomskem jedru mnoge stvari dogajajo nezvezno, po korakih.

Iz energijskega gledisca niti ni pomembno ali se neka sprememba v atomskem jedru dogodi naenkrat ali zvezno. Popolnoma mozno je, da so nekatere spremembe mozne le korakoma.

Ker za energijsko opazovanje dogajanja v atomskem jedru to niti ni pomembno, si bova zaradi lazje predstave dogajanje zamislila kot zvezno.

Midva se sprasujeva, ali brez materialne osnove, to je brez zacetne materije in energije, hipoteticno lahko nastane kakrsno koli materialno vesolje.

Poskus zacniva tako, da si v popolnoma praznem prostoru zamisliva najino hipoteticno atomsko jedro, sestavljeno iz enega protona in enega nevtrona. Povezava nevtrona in protona ima za posledico negativno potencialno energijo. To bi si lahko predstavljala tako, da jedro povzroci neko energijsko luknjo.

Kaj je energijska luknja, kako si jo lahko predstavljam?

Energijska luknja je nekaj podobnega, kot ce imas neko kroglico v neki kotanji. Ce jo hoces zvaliti iz te kotanje, rabis neko energijo.

” “Osredotociva se na en sam atom.

Ker poznava maso atoma, lahko izracunava energijo, ki izhaja iz njegove mase. Energijo, ki pripada temu atomu, v mislih uporabiva za razbitje tega atomskega jedra.

Mogoce se masa atoma in njegova negativna potencialna energija ne razlikujeta veliko? Mogoce se energija, izhajajoca iz mase atomskega jedra, in negativna potencialna energija, s katero je to jedro povezano, iznicita ze v okviru posameznega atoma. To bi pomenilo, da vsak atom zase lahko razpade v nic?

Kot vem, fiziki se ne obvladujejo preoblikovanja atomskih jeder. Iz atomskega jedra fiziki se ne znajo izlocati protonov in nevtronov.

Ali ne moreva opaziti nobene oblike preoblikovanja atomskih jeder?

Preprost primer preoblikovanja atomskih jeder se dogodi v vodikovi bombi, ki sva jo omenjala, pa se tu so imeli fiziki kar nekaj tezav, preden so jo razvili. Dokler fiziki ne bodo sposobni sestaviti ali razstaviti atomskega jedra, tudi najbrz ne bodo sposobni ugotoviti energetske bilance posameznega atoma.

Ali je atomskemu jedru sploh mozno izmeriti ali kako drugace oceniti negativno potencialno energijo, s katero je povezano.

Atomska jedra razlicnih snovi so razlicna, zato imajo razlicna jedra razlicno maso, pa tudi njihova povezava temelji na razlicni negativni potencialni energiji.

Tezja atomska jedra imajo vec negativne potencialne energije ze zaradi tega, ker imajo vecje stevilo nevtronov in protonov in vsakega od njih bi pri razbijanju jedra morali odstraniti oziroma izlociti.

Atomi razlicnih snovi imajo verjetno tudi razlicno razmerje med pozitivno energijo, izhajajoco iz mase atoma, in negativno potencialno energijo, izhajajoco iz povezanosti atomskega jedra.

Atomi nekaterih snovi imajo lahko vec energije shranjene v masi kot negativne potencialne energije, atomi drugih snovi imajo mogoce celo vec negativne potencialne energije v primerjavi s pozitivno energijo, izhajajoco iz mase njihovega jedra.

Tudi sam domnevam, da se bilanca energij na posameznem atomu ne iznici. Povezava atomov v molekule, privlacnost nebesnih teles vkljucno s crnimi luknjami in se marsikaj je povezano na osnovi negativne potencialne energije. Domnevam, da lahko obstaja izenacenje energij kvecjemu na nivoju celotnega vesolja.

Imam idejo. Izmisliva si hipoteticni atom, ki naj ima energetsko bilanco enako nic. Tak hipoteticni atom torej lahko razgradiva v nic, iz tega nica pa ponovno ustvariva atom. Taksen miselni poskus nama lahko poglobi predstavo o tem, kako je mozno ustvariti materijo brez zacetne materije.

Najin hipoteticni atom naj ima neko, nama zaenkrat nepoznano stevilo nevtronov in podobno stevilo protonov.

Ali je to lahko atom helija?

Midva ne veva, koliko protonov in nevtronov ima taksno atomsko jedro, katerega energijska bilanca bi bila enaka nic, kar pa za najin poskus niti ni pomembno. Poskus lahko ponoviva tudi za taksen atom, za katerega ne poznava stevila nevtronov in protonov.

Atomsko jedro ima neko maso in iz te mase izhajajoco energijo, ki je enaka mc2 . “”m”” je masa atomskega jedra, “”c”” pa svetlobna hitrost.

Atomsko jedro pa ima tudi negativno potencialno energijo, s katero je to jedro povezano v trdno celoto. Ce hoceva atomsko jedro razstaviti, to je jedru odvzeti vsaj en proton, morava temu protonu dovesti nekaj energije.

Napraviva podobno, kot sva napravila pri gori, ki sva jo dvigovala iz crne luknje. V mislih dvigujva proton iz atomskega jedra, energijo za dvigovanje tega protona pa vzemiva kar iz mase tega protona.

Tu bodo najine predstave malo tezje. Proton ima doloceno maso in ga ne moreva postopoma, po delih spreminjati v energijo. Proton se verjetno v energijo lahko spremeni le naenkrat.

Za najino razmisljanje sam postopek spremembe protona v energijo najbrz ni pomemben.

Pomembno je, da lahko uporabimo za izlocanje protona iz atomskega jedra energijo, ki jo dobimo ob pretvorbi mase protona v energijo.

Stvar postaja jasna. Ob izlocitvi naslednjega protona bomo porabili se nekaj energije in po vsaki izlocitvi se nekaj. Stvar bo zakljucena ob locitvi zadnjih dveh protonov ali nevtronov.

Ce si zamisliva hipoteticen atom z energetsko bilanco nic, nama po locitvi vseh protonov in nevtronov iz jedra ne bo ostalo nic. Protone in nevtrone jedra sva spremenila v energijo. Vso dobljeno energijo pa sva porabila za razbijanje tega atomskega jedra.

Ce obstaja moznost razgradnje takega atoma v nic, mora obstajati tudi obraten postopek, ki omogoca iz nic ustvariti atom.

Tako je. Zamisliva si neko atomsko jedro in nevezan proton. Omogociva protonu, da se poveze z jedrom. Padec protona na jedro bo povzrocilo zmanjsanje njegove potencialne energije, ki jo bo proton na nek nacin oddal. To energijo v mislih lahko spremeniva v maso novega protona, ki mu ponovno omogociva zdruzitev s tem jedrom. Kot vidis se nama lahko povecuje masa jedra iz nic, brez dodajanja neke mase od drugod.

Ceprav si ne predstavljava vseh mehanizmov nastajanja atoma, lahko predpostaviva, da se postopek nastajanja atoma lahko zacne tudi iz nic in iz nic nastane najin hipoteticni atom z energijsko bilanco nic. Iz nica torej lahko ustvariva atom.

V stvarstvu atomi v splosnem verjetno nimajo energetske bilance nic. Pretvorba nica v atom dolocene snovi pri nekaterih vrstah atomov zahteva nekaj dovedene energije od drugod, mogoce v obliki fotona, kadar je energijska bilanca nekega atoma pozitivna. Pri atomih drugih snovi, pa atom ob nastanku mogoce celo odda nekaj energije, kadar je negativna njegova energija.

Ob nastajanju materije se je verjetno dogajala pestra izmenjava energije med enimi in drugimi vrstami atomov.

Seveda pa ta izmenjava energije se vedno dovoljuje nicno energetsko bilanco celotnega vesolja.

Nacin vecanja ali manjsanja stevila protonov in nevtronov v stvarstvu mi postaja jasen, se vedno pa nimam predstave, kako bi lahko nastalo prvo atomsko jedro stvarstva.

Na vprasanje, kako je nastalo prvo atomsko jedro, verjetno ne bova nasla odgovora. Najina predstava o mehanizmih delovanja atoma je preskromna. Lahko pa si poskusava zamisliti neke zelo preproste nacine dogajanja v atomskem jedru z namenom, da ugotoviva, ali bi atomsko jedro sploh lahko nastalo iz nic.

Vedenje, ali iz nic sploh lahko nastane prvo atomsko jedro, mi popolnoma zadostuje. Nacin nastanka atomskega jedra mi je manj pomemben.

Za najin naslednji miselni poskus si zamisliva taksne konstante naravoslovnih zakonitosti, da bo jedro “”vodikovega”” atoma (en proton in en nevtron) povezano z enako negativno potencialno energijo, kot je energija, izhajajoca iz mase nevtrona in protona v tem atomskem jedru.

V tem miselnem poskusu predpostaviva tudi, da proton in nevtron lahko nastajata postopoma, da se njuna masa lahko spreminja zvezno.

Predpostavke verjetno ne sovpadajo z zakonitostmi nasega vesolja. To niti ni zelo pomembno. Nama bo v najinem miselnem poskusu pac nastalo neko drugo vesolje z drugimi, vendar podobnimi zakonitostmi. pomembneje se mi zdi to, da se na podrocju dogajanja v atomskem jedru mnoge stvari dogajajo nezvezno, po korakih.

Iz energijskega gledisca niti ni pomembno ali se neka sprememba v atomskem jedru dogodi naenkrat ali zvezno. Popolnoma mozno je, da so nekatere spremembe mozne le korakoma.

Ker za energijsko opazovanje dogajanja v atomskem jedru to niti ni pomembno, si bova zaradi lazje predstave dogajanje zamislila kot zvezno.

Midva se sprasujeva, ali brez materialne osnove, to je brez zacetne materije in energije, hipoteticno lahko nastane kakrsno koli materialno vesolje.

Poskus zacniva tako, da si v popolnoma praznem prostoru zamisliva najino hipoteticno atomsko jedro, sestavljeno iz enega protona in enega nevtrona. Povezava nevtrona in protona ima za posledico negativno potencialno energijo. To bi si lahko predstavljala tako, da jedro povzroci neko energijsko luknjo.

Kaj je energijska luknja, kako si jo lahko predstavljam?

Energijska luknja je nekaj podobnega, kot ce imas neko kroglico v neki kotanji. Ce jo hoces zvaliti iz te kotanje, rabis neko energijo.

About

Your email will not be published. Name and Email fields are required.