Maribor – kolesarsko mesto

Mariborska kolesarska mreza je prostovoljno interesno zdruzenje kolesarjev kot udelezencev v prometu. Mreza deluje na obmocju Mestne obcine Maribor, obcasno pa tudi v ozji in sirsi okolici le-te. V kratkem bo formalizirala svoje delovanje v drustveni obliki. Predstavniski odbor Mreze sestavljajo: Boris Keuc, Joze Kos in dr. Danijel Rebolj.

V okviru Mreze pravkar nastaja pod vodstvom Jozeta Kosa “”Idejno gradivo za zagon projekta Maribor – kolesarsko mesto””. V nadaljevanju je predstavljen povzetek tega pobudnega dokumenta.

I. Predmet in namen “”Idejnega gradiva …””

je pognati v koordiniran tek sirok sklop raznolikih aktivnosti, katerih skupni cilj je do l. 2010 v Mariboru in njegovi bliznji okolici vzpostaviti za kolesarje ugodno prometno in neprometno infrastrukturo in kolikor je mogoce vsestransko izkoristiti vse prednosti kolesa kot igralnega, prometnega, sportnega, rekreacijskega, turisticnega, gospodarskega, kulturnega, ekoloskega, energetskega, … sredstva.

II. Izhodisca za pripravo “”Idejnega gradiva …”” so raznolika:

druzbeno eticna: posamezniku naj bodo zagotovljene moznosti za cim bolj svobodno in (ekonomsko, ekolosko, …) optimalno izbiro nacina premikanja skozi prostor; zagotovljene naj bodo kakovostne in varne prostorske oz. prometne ureditve za raznolike prostorsko mobilne druzbene skupine oz. kategorije; enakopravno obravnavati motorne in nemotorne oblike prometa; …;

energetska: pohajanje zalog nafte oz. fosilnih goriv na Zemlji; izjemno dober energetski izkoristek pri voznji s kolesom; energetsko malo zahtevna proizvodnja koles; …;

ekoloska: izpusni plini iz vozil na motorni pogon vsebujejo vec vrst skodljivih in tudi strupenih plinov (CO2, CO, NOx, HC, …) in sodelujejo pri tvorbi pritalnega ozona; kolesarjenje kot oblika prometa prispeva k “”upocasnjevanju in mehcanju”” sicer v splosnem “”hitrega in trdega”” urbanega okolja; kolesarjenje ne povzroca hrupa in plinskih emisij; …;

mednarodno-pravna: nacela in usmeritve, ki se nanasajo na clovekovo bivalno okolje in promet ter so zapisana v dokumentih, kakrsni so: Atenska listina (1933), sklepi konference OZN Habitat I. (1976), Skrb za Zemljo (1991), Agenda 21 (1992), …;

urbanisticna: kolesarske ureditve so del kvalitetnega bivalnega okolja; kolesarska infrastruktura ne zaseda obseznih povrsin; …;

prometna: kolo je zelo okretno, prostoru prilagodljivo in relativno hitro prevozno sredstvo; na kolesu ti prometne konice ne pridejo do zivega; kolo manj ogroza druge udelezence v prometu in zivali kot druga prometna sredstva; …;

vozno tehnicna: upravljanje s kolesom je preprosto, zato je kolo primerno za vse starostne skupine ljudi;

zdravstvena: kolesarjenje v splosnem ugodno vpliva na zdravje in pocutje cloveka;

psihosocialna oz. socioloska: kolesarjenje prispeva k humanizaciji urbanih obmocij in ponuja moznosti za srecavanje in stike med ljudmi; …;

ekonomska: uporaba kolesa ne zahteva velikih financnih sredstev; manj motornega prometa – manj nesrec – manj skode; kolo je lahko vzpodbuda za razvoj (kolesarskega) turizma; …;

III. Obstojece stanje kolesarskega prometa in kolesarske rekreacije v Mariboru

Kolesarska prometna infrastruktura (kolesarske steze in poti, parkirisca za kolesa, …) v Mariboru glede na obstojece potrebe kolicinsko in kakovostno ne zadosca. Neugodni pogoji za kolesarjenje vplivajo na majhen obseg rabe kolesa kot prevoznega sredstva (pet do osemkrat manj kot v kolesarsko razvitih mestih oz. dezelah!). Kar je kolesarskih prometnih povezav, povecini vodijo ob emisivno (hrup, plini) najbolj obremenjenih ulicah in cestah. Omrezje kolesarskih povezav ni sklenjeno v smiselno celoto, posamezni mestni predeli s kolesarskimi stezami niso povezani, enako tudi ne obmestna naselja z mestom. Ugodne danosti za kolesarjenje (relief, velikost mesta, klima) niso izkoriscene.

IV. Cilji projekta “” Maribor – kolesarsko mesto””

Odpraviti je potrebno pomanjkljivosti, nastete v prejsnji tocki. Pri tem je smiselno razlicne oblike osebnega prometa razvijati po nacelu medsebojne uravnotezenosti in (ekolosko, energetsko, ekonomsko) optimalnega komplementarnega dopolnjevanja. Z danasnjih 3 – 5% od vseh dnevnih vozenj, ki v Mariboru odpadejo na kolesa, se naj ta odstotek do l. 2010 dvigne na 18 – 20%. Omrezje kolesarskih stez in poti v mestu in okolici je potrebno navezati na regionalno, drzavno in mednarodno kolesarsko omrezje. Razvoj kolesarjenja naj prispeva k imidzu Maribora kot univerzitetnega in kulturnega mesta in k pozitivni identifikaciji prebivalcev s svojim domacim mestom.

V. Osnovne predpostavke za uresnicenje projekta (strategija)

Izdelati je potrebno podroben program za izvajanje projekta in zagotoviti obstojno vodstvo projekta (le-to naj bo sestavljeno tripartitno: iz predstavnikov 1) civilne kolesarske iniciative, 2) lokalne oblasti in 3) strokovnih in izobrazevalnih ustanov). Projekt naj nadzira poseben nadzorni organ. Pri izvajanju projekta naj sodeluje cim vec ustanov, organizacij in posameznikov, ki se oz. bi se lahko ukvarjali s to temo. Projekt naj vsebuje povezave z regionalnimi, drzavnimi in meddrzavnimi aktivnostmi na podrocju kolesarskega prometa. Za izvedbo projekta so potrebne: politicna podpora, financna sredstva, medijska naklonjenost in sodelovanje prebivalcev. Projekt zahteva vsaj 10 do 15 letno dobro vodeno in medpodrocno uglaseno delovanje. Projekt naj bo fleksibilen, odprt za dopolnitve in koordiniran, vendar obenem nehierarhicno strukturiran.

VI. Aktivnosti v sklopu projekta (scenarij)

Projekt naj bo izvajan na vec ravneh (notranje organizacijska raven, financna, politicna, oblastno regulativna, pravna, medijska, prireditvena, strokovno teoreticna, prometno izvedbena, vzgojno izobrazevalna, ekoloska, zdravstvena, rekreacijska, sportna, turisticna in gostinska, trgovska, kulturna, … raven). Na vsaki ravni naj projekt vsebuje posebne cilje, za katere naj bodo opredeljene konkretne aktivnosti in za le-te njihovi nosilci, financni viri in roki za izvedbo. Primer: Raven: priprava prostorskih dokumentov,

Posebni cilj: pridobitje prostorsko pravnega izhodisca za vzpostavitev kolesarskih prometnih ureditev v mestu Maribor,

Aktivnost: priprava in sprejem prostorskega plana obcine z vkljuceno zasnovo kolesarskih prometnih ureditev na obmocju mesta,

Nosilci: izbrana strokovna prostorsko nacrtovalska ustanova, ustrezen obcinski upravni organ, mestni svet,

About

Your email will not be published. Name and Email fields are required.